Pohorje

Pohorje je pogorje SV Slovenije, ki se razteza od vzhoda proti zahodu v dolžini 50 km in od severa proti jugu v dolžini do 30 km ter ima površino 84.000 ha. Predstavlja skrajni vzhodni del Alp. Pohorje je pomembno v ekološkem, hidrološkem in geomorfološkem pogledu. Za masiv je značilna velika pestrost kamenin, prevladujeta pa dva tipa – magmatske in metamorfne kamenine. Pohorska posebnost je najdišče zelene kamenine, imenovane čizlakit. Zaradi neprepustne kameninske podlage se je razvilo najgostejše, najizdatnejše in najbolj stanovitno vodno omrežje v Sloveniji. Izviri in barja se nahajajo na ovršju, pobočja pa so prepredena s številnimi strugami manjših in večjih potokov. Pohorski potoki, ki napajajo podzemno vodo Dravskega polja, služijo kot pomemben vir pitne vode. Tudi slapovi, kot je na primer Šumik, sodijo med pomembno hidrološko naravno dediščino. Pohorje sodi v slovenskem okviru med območja z najbolj ohranjenimi naravnimi ekosistemi. Gozdni ekosistem je najobsežnejši, saj pokriva okoli 70 % vse površine. Pomemben delež predstavljajo tudi travišča – planje, ki se zajedajo v gozdna prostranstva, predvsem na slemenih in zgornjem uravnanem površju. Na robu med gozdnim in travniškim ekosistemom se je razvila največja biotska raznovrstnost. Na Pohorju živijo redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Med njimi najdemo tudi endemične, kar pomeni, da jih najdemo le na Pohorju in nikjer drugje.

Naravne vrednote Pohorja